Digitalizacija namakanja zelenjave: Rezultati EIP projekta

Digitalizacija namakanja zelenjave

V okviru projekta Digitalizacija namakanja zelenjave smo razvili informacijski sistem IRRIGEN za podporo pri namakanju, ki kmetu poda namakalni nasvet — koliko časa in kdaj mora namakati za kakovosten in količinsko bogat pridelek ob optimalni porabi vode.

Sistem so v letih 2021 in 2022 uspešno preizkušali na večih kmetijskih gospodarstvih po vsej Sloveniji. Med njimi je bilo pet članov projekta, ter drugi kmetje, ki so izkazali interes za tovrstno rešitev. Z uporabo sistema so prešli z namakanja po občutku na strokovno pravilno namakanje.

namakanje.si - spletna stran projekta

Zanesljiv in za uporabo preprost sistem

Informacijski sistem IRRIGEN pridelovalcem zelenjave, na podlagi smernic strokovno pravilnega namakanja, svetuje primerno količino vode oz. čas trajanja namakanja ter omogoča spremljanje gibanja količine vode v tleh. Sistem je primeren za uporabo v rastlinjakih ali na odprtem ter izračuna namakalni nasvet tudi, ko se na isti namakalni površini nahaja več različnih kultur.

Za izračun namakalnega nasveta IRRIGEN upošteva naslednje podatke:

  • trenutno količino vode v tleh, ki jo pridobimo s pomočjo avtomatskih merilnikov, vgrajenih na namakalnih površinah/poljih,
  • v katerih fazah rasti (fenofazah) so v danem trenutku rastline,
  • vremensko napoved v prihodnjih dneh, in sicer padavine in evapotranspiracijo (izhlapevanje s površine tal in rastlin)
  • učinkovitost namakalnega sistema, saj pri namakanju del vode ne doseže rastlin; najbolj učinkovito je kapljično namakanje, kjer je izkoristek vode do 92%.

Vsi podatki so uporabnikom sistema dostopni preko spletne aplikacije, prilagojene za uporabo na računalnikih in mobilnih napravah.

Digitalizacija namakanja zelenjave - aplikacija

Spletna aplikacija: prikaz namakalnega nasveta in podatkov iz merilnikov v tleh.


Dodatna gradiva:

Rezultati projekta

Namakanje v skladu s potrebami rastlin
Sodelujoči kmetje so namakali polja v skladu s potrebami rastlin na njih, saj je informacijski sistem pri izračunu namakalnega nasveta upošteval vremenske razmere, količino vode v tleh in lastnosti rastlin.

Kmetje partnerji so se informirano odločali o strategiji namakanja
Nekatere kulture v določenih fazah rasti potrebujejo več vode, v drugih pa lahko z manj namakanja izboljšamo kakovost pridelka. Kmetje so imeli v sistemu na voljo aktualne podatke o vsebnosti vode v tleh, dostopne so bile tudi informacije o občutljivosti rastlin na sušni stres v vseh fazah rasti. S pomočjo teh informacij so se lahko tudi samostojno odločali in prilagajali strategije o tem, koliko in kdaj bodo namakali.

Kmetje so se zavedali lastnosti optimalnega namakanja in deficitnega namakanja
Z izvedenimi izobraževanji na temo strokovno pravilnega namakanja smo dosegli številne kmete. Na izobraževanjih so bile predstavljene teoretične osnove in najboljše prakse optimalnega ter deficitnega namakanja.

Ovrednotene možnosti uporabe omrežij in komunikatorjev z nizko porabo energije na poljih v različnih statičnih regijah
Uspešno smo vzpostavili omrežja in razvili komunikatorje, ki z majhno porabo zagotavljajo večleten prenos podatkov z njiv s pomočjo zamenljivih baterij, tudi tam, kjer ni javnega mobilnega omrežja za prenos podatkov. Tako smo omogočili digitalizacijo namakanja na vseh geografskih področjih, z relativno nizkimi investicijskimi stroški in nizkimi obratovalnimi stroški.

Izkušnje uporabnikov

Primarni cilj kmetov, ki so uporabljali sistem, je bil v večini primerov pravilno in nadzorovano namakanje. Uporabo v tem smislu ocenjujejo kot zelo pozitivno. Druge koristi, poleg strokovne pomoči pri namakanju, vidijo tudi v manjši porabi vode, večji kakovosti pridelkov in prihranku časa. Kmetje so pri uporabi sledili stanju vode v tleh, podane nasvete so vzeli kot okvir, ki so ga po potrebi tudi prilagajali. Namakali so pogosteje in v manjših obrokih kot prej, ko so namakali po občutku.

Kmetje, ki so sistem uporabljali, bi njegovo uporabo priporočili tudi drugim pridelovalcem.


Vodilni partner projekta: Sedem čez devet d.o.o.
Partnerji projekta: Čarna d.o.o., Solvera Lynx d.o.o., Biotehniška fakulteta, Univerza v Ljubljani; KGZS KGZ Maribor, BO-MO d.o.o., Marjan Drožina, Zdravko Kerin, Janez Peternelj, Stanko Studen, Anton Vrbnjak
Trajanje projekta: 22. 11. 2019 do 21. 11. 2022
Tematika projekta: razvoj in širitev digitalizacije na kmetijskem gospodarstvu in organizaciji pridelave
Ukrep: Sodelovanje iz Programa razvoja podeželja Republike Slovenije za obdobje 2014-2020
Podukrep: Podpora za pilotne projekte ter za razvoj novih proizvodov, praks, procesov in tehnologij za projekte EIP